Adzin z karystalnikaŭ tyktoka vykłaŭ videa, zapisanaje ŭ Kalinkavičach. Na im vyjaŭleny łoś, jaki mała taho, što pryjšoŭ ź lesu u horad, dyk jašče i pa svajoj inicyjatyvie padyšoŭ vielmi blizka da ludziej. Takoje adčuvańnie, nibyta žyviolina sprabavała ź imi pahavaryć.

U kamientarach ludzi ździŭlalisia takim pavodzinam dzikaj žyvioliny, jakaja, nasupierak tamu, jak zvyčajna byvaje ŭ takich vypadkach, nie prajaŭlała ni aściarožnaści, ni ahresiŭnaści. Bo, jak praviła, dzikija žyvioły vielmi aściarožnyja z čałaviekam.
Čas ad času łoś parykvaŭ, ale ahresii zusim nie prajaŭlaŭ, a praź niekalki chvilin pajšoŭ svajoj darohaj dalej.
Ciapier čytajuć
«Ciapier mnie čužaja sama kancepcyja ŭžyć niešta, čaho ty nie viedaješ». Vialikaja hutarka ź Ivanam Šyłam pra biznes, zarablańnie z dapamohaj ŠI, žančyn i botaks
Kamientary