«Ličinki v navoznoj kučie nie znajut, čto oni v dieŕmie». Cichanoŭski pračytaŭ svoj turemny vierš
Na pres-kanfierencyi ŭ Vilni Siarhiej Cichanoŭski raspavioŭ, što staŭ pisać u źniavoleńni vieršy i pračytaŭ toj, što napisaŭ u ŠIZA.
Ličinki v navoznoj kučie
Nie znajut, čto oni v dieŕmie
Živut oni v samoj łučšiej,
Prihodnoj dla žiźni stranie.
Nie pachnut im ich zakony,
Nie pachniet rodnoj navoz,
Voniajut dla nich butony
Ćvietuŝich poblizosti roz.
Ćviety oni priezirajut,
Protivno striemleńje vvyś,
V dieŕmie živia, umirajut.
V čiem žiźni nikčiemnoj smysł?
Prostoj otviet našieł vopros —
Dla rosta roz nužien navoz.
Čytajcie taksama:
«My pavinny zmahacca suprać łukašyzmu». Pieršaja pramova Siarhieja Cichanoŭskaha na voli